Z Rasom začneva po kosilu, nad mostom v Logu.



Začneva z ličinkami in ujameva nekaj potočnic, nekaj američank in eno zlatovčico.





Počasi se pomikava višje in na dnu zagledam veliko črno žival. Ličinko vržem nad njo in počakam, da se potopi. Ko ji priplava pred gobec počasi povlečem vrvico. Ličinka se dvigne in gobec se odpre. Zategnem ! Nič. ''Spet sem zapel dno'' pomislim in poskusim še enkrat. Takrat eksplodira. Deset metrov proti toku, eleganten obrat, pa dvajset metrov navzdol, spet obrat... Šele, ko se nekajkrat obrne okrog svoje osi in pokaže bel trebuh z Rasom pravzaprav vidiva, kako je veliiiika. Naslednji trenutek pa $$&&%$#(#### !!! lepo bi se temu reklo LDR! No, ja pa drugič. Navežem suho in se odpravim višje lovit lipane.

Pod večer se nama pridružita še Mrva in Leech. Mrva se nonšalantno, v stilu ''Jaz nič ne vem'' sprehodi do vode, naveže muho , odvije vrvico, vrže in BUM !




Šele, ko se vsi zberemo in debata teče o tem, ali bo Mrva spravil ribo na suho preden pade noč, ga prvič zagledamo. SULEC ! Lep sulec. V igri so centimetri od 65 pa vse do 70. Mrva ga rutinirano spravi do podmetalke. Brezzalustnik se sam odpne, in Mrva se že pripravlja na slikanje.



Sulec pa se (očitno nevajen medijske pozornosti) z njim ne strinja, pa hop v vodo in domov! Spet brez prave slike !



Pa še ni bilo dovolj. Malo nad Leechem se ukvarjam s potočnico, ki očitno pobira nekaj majhnega v filmu. Preden uspem ugotoviti, kaj bi to bilo Leech silovito zategne in vrh palice začne utripati. Tretji ! Spet se zberemo in nasveti kar dežujejo. Verjetno je vsakomur jasno, da je najhujše, kar lahko storiš muharju, ki utruja ribo to, da mu govoriš kako naj jo spravi k sebi Smile Leech ve, kako se stvari streže in se ne pusti motiti, mi trije pa si krajšamo čas s centimetri in kilogrami.



Ko se sulček že skoraj preda, se palica naenkrat zravna in vrvica se povesi. LDR ali trgatev ? Leech počasi povleče vrvico k sebi. LDR. Pa drugič.

Razidemo se in spet je vsak s sabo. Potočnice ni vec. Ras lovi nad mano in testira svojo cepljenko do skrajnosti.



Voda v čevljih zmaga, pred njim je še veliko ovinkov in odpravi se domov. Mi trije čakamo večerni skok. Žal zaman. Ujamemo vsak še nekaj lepih rib vendar pa čudno vreme naredi svoje in pravega skoka ni.