Piše: Anselmo

 

Pa je prišel!
Lahko ponosno rečem da je moja prva cepljenka uspešno prestala krst! Lovil sem na domačem terenu, to je Vipava RD Renče v "Peklu". Voda še nekoliko povišana in svi..... mrzla.
Mislim da se je vsakemu porajalo vse mogoče ko je prvič poskusil z nečim novim, kaj šele z novo cepljenko!
Živčen od samega pričakovanja in morebitnih zapletov sem se hitro podal v škornje in že sem bil pod jezom. Potem še bolj živčni trenutki preden je vrvica prvič poletela proti želenemu cilju. Jeeeeee, še je cela! mi je švigalo po glavi, da se ni že sedaj kje prelomila. Potem ugotavljanje da se stvar zelo lepo obnaša in da ne zgleda da bi bilo kaj narobe.
Potem pa najhujše! BUM! Udarec v nasprotno smer in že je sledila kontra... Srce v trenutku 100 na uro, adrenalin po žilah, v glavi pa samo eno "ko bi le zdržala". Konstantni potegi v dno so takoj nakazali da gre za "domačo robo".
Palica se je ritmično upogibala in blažila udarce. Kako me je začelo potiti ko sem gledal špico kako se upogiba. Kmalu sem na gladini zagledal marmoriran vzorec kako se vse bolj bliža mreži. Še zadnje sekunde in riba je bila v njej! Niti nisem toliko gledal ribe ampak palico in si govoril, "zdržala je!". Takrat sem se umiril in ribo kar se da hitro slikal in spustil. Ugibanj je bilo konec! Kasneje sem ujel še nekaj vložka in manjšo potočnico. Pri vseh se je palica odlično odrezala in samozavest o dobrem projektu se je z vsako ribo dvigovala. Kasneje je začelo deževat in odpravil sem se domov.







Strah je bil odveč. Sedaj pa novim projektom naproti!