Prvič na muharjenju na reki Moy

 
Konec maja 2005 sem povabil Matjaža Satlerja in Vladimirja Mikca – Mikija, da se mi pridružita na enotedenskem ribiškem izletu na Irsko. Naš načrt je predvidel, da bi ostali predvsem v okolici mestu Galway, ki leži na zahodni obali, pri čemer sem v program vključili tudi obisk mesta Ballina, ki leži na severu tega prekrasno zelenega otoka, neposredno ob izlivu reke Moy v Atlantski ocean.

Reka Moy ima posebno mesto na ribiškem zemljevidu Irske. Celotno porečje, ki ni daljše od 35 km, je po mnenju številnih poznavalcev muharjenja najbolj zaželena destinacija v celi Irski in se hkrati tudi uvršča med prvih deset v Severni Evropi zaradi velikega števila uplenjenih lososov. Statistika ulova v zadnjih pet letih nam pokaže, da je bilo skupno uplenjenih povprečno 6.400 lososov, od tega preko 4.300 na Moy Fishery, ki se nahaja v neposredni bližini izliva reke v morje.


Ribolovne pravice na tem, ne več kot 2,5 km dolgem odseku, je v letu 1987 od zasebnikov odkupil North Western Regional Fisheries Board, ki opravlja podobno vlogo kot naš Zavod za ribištvo v Sloveniji. Od tedaj so za ureditev celotne ribolovne trase porabil preko 2 miljona tedanjih funtov, kar je po končanju del omogočilo ribolov na 8 ločenih revirjih, pri čemer ni potrebna vnaprejšnja rezervacija le na enem od njih !

 

 

(Fotografija iz članka novinarja Petra Westa v reviji »Trout & Salmon«, oktober 2004)

 
Od vseh osmih revirjev Moy Fishery sta najbolj znana dva. Prvi je nedvomno »Ridge Pool«, ki se nahaja med mostom in jezom, ki zaustavlja plimovanje morje in tako predstavlja prvo oviro lososom, ki se odpravljajo iz morja v sladko vodo na drst. Sredi najboljše sezone (to sta meseca julij in avgust) lahko lovi le po pet ribičev in sicer v dveh izmenah : od zore do 14.00 ure in od 14.00 ure do mraka.
Že vrsto let imajo predpisan poseben protokol, po katerem se morajo ribiči počasi premikati oziroma krožiti na tej trasi, ki ni daljša od 200 metrov. Povprečni letni uplen lososov je 2.660 lososov.

Drugi znani revir je »Cathedral Beat«, ki se nizvodno od revirja »Ridge Pool«, torej med dvema Mostovoma ter ob veliki katedrali, po kateri je revir dobil svoje ime. To je St. Muredachs Cathedral, ki je bila zgrajena v 19. stoletju. Na tem revirju lahko lovi le 8 ribičev in sicer od zore do 18.00 ure, ko pridejo na vrsto lokalni ribiči, ki lahko lovijo do mraka. Povprečno letni uplen lososov na tem revirju je 1.500 lososov. Čeprav mesec maja ni najbolj optimalen čas za muharjenje na reki Moy Fishery, sem si na vsak način želeli ogledati to svetovno znano destinacijo, saj je od mesta Galway oddaljena le dobrih 150 km, kar pomeni le slabi dve uri vožnje.

V ponedeljek, dne 30. maja 2005 smo se tako v najetem Scenicu, ki ga je uspešno vozil Matjaž, okoli 10.00 ure srečno pripeljali v center mesta Ballina. Ko smo zapeljali čez enega od mostov, smo hitro ugotovili, da z ribolovom na žalost ne bo nič zaradi večdnevnega dežja.
 

 

(Razočaran avtor članka na mostu čez naraslo reko Moy, v ozadju znameniti Ridge Pool)

 
Gladina je bila višja za dobra dva metra, kar je pomenilo, da z mojimi pred skoraj pol leta vnaprej rezerviranim in tudi plačanimi ribolovnimi kartami žal ne bo nič.

Po kratkem postanku in slikanju obeh poplavljenih revirjev, smo se v skladu z nasveti domačinov takoj odpravili v bližnje mesto Foxford, kjer naj bi bile razmere za ribolov boljše. Dobro, da smo poslušali nasvete, saj je bila reka Moy v tem ne več kot 15 km oddaljenem mestecu, precej ožja kot v Ballini
in tudi teren je bil zelo primeren za muharjenje. Dnevne ribolovne karte, ki jo izdaja EMAA – East Mayo Anglers Association (ki je bilo ustanovljeno že leta 1929) v višini 30 € smo kupili v hiši ob mostu Ballilahan pri ga. Hazel Wills, ki nas je prijazno obvestila, da so bili pri njej dopoldan že skoraj vsi ribiči, ki so imeli plačane karte za ribolov v Ballini.

EMAA upravlja le z dobrimi 6 miljami reke Moy in smo imeli možnost izbire med dvema revirjema. Zgorni revir je bil namenjen izključno muharjem, spodnji pa je bil mešan revir in so ribiči lahko lovili s špinercami na meps ali pa na plovček in za vabo je bilo dovoljeno uporabljati tudi deževnike. Seveda smo se odločili za zgornji revir in se odpravili proti domačiji Geraghty. Po desetih minutah vožnje po ozki asfaltirani cesti smo našli parking za naš avto v neposredni bližini reke. Nekoliko večji problem pa je bil najti pot do reke, saj so vsi pašniki na Irskem ograjeni, vendar imajo vsakih 100 metrov majhen »mostiček« čez bodečo žico, le najti ga je bilo potrebno.

Reka Moy je bila seveda ožja kot v mestu Ballina, vendar pa ne pregloboka in smo se sprehajali lahko nekaj metrov od brega, pri čemer gladina reke ni presegala naših kolen. Proti sredini reke nismo zakorakali, kajti voda ni bila čista, temveč temne barve zaradi šotne podlage. Sprva naj je to nekoliko motilo, saj smo bili navajenih naših »gin clear« potočkov iz sončne starni Alp, vendar smo se hitro prilagodili.

Miki se je odločil, da bo uporabljal svojo enoročn muharico, z Matjažem pa sva uporabljala najine 15 feet ( 4,5 m ) dolge »batine« oziroma dvoročne muharice za lov lososa. Večinoma sva uporabljala kolutni met, ki nama je omogočil, da sva v celoti izkoristila dolžino dolžino najinih muharic, da sva uspešno zalučala muharsko vrvco debeline # 10, k željenemu cilju. Kot vabo smo uporaljali na Irskem kupljene umetne muhe
za lov lososa, ki so imele bodisi en, dva ali pa celo tri trnke. Lovili smo ob levem bregu in se počasi pomikali po toku navzdol. Ker je voda zelo motna in neprozorna zaradi šotne podlage, smo morali paziti na vsak korak.
 

 

(Matjaž v akciji z dvoročno muharico na muharskem delu reke Moy v bližini Geraghty)

 
Ker do 17.00 ure ni bilo uspeha, smo se z avtomobilom odpravili nazaj do mostu Balylahan, kjer smo opazovali, kako domačini lovijo losose na njihov tradicionalni način s plovčki. Kmalu smo ob desnem bregu pred mostom videli domačina, kako utruja ribo, ki je zagrabila za njegov meps »flying C« velikost 4. V dobrih treh minutah je bila nekaj čez 65 cm dolgi losos že na suhem.
Nedolgo zatem je tudi ribič iz Francije uplenil svojega »mladička«, dolgega 58 cm. Potožil nam je, da je lani v enem tednu uplenil kar 6 lososov, letos pa v dveh tednih ribolova šele svojo prvo ribo.
 

 

(Francoski ribič z »mladičkom« lososa)

 
Matjaž in Miki sta se nato odločila, da poskusita srečo na levem bregu reke Moy, jaz pa sem ostal na desnem bregu ob edinem še preostale domačinu, ki se je pomaknil navzgor ob toku reke, sam pa sem ostal nekoliko bližje mostu.
Čez približno pol ure sem slišal, kako je domačinu zapela zavora na njegovem ribiškem kolescu in dobrih pet metrov od brega je iz vode skočila prekrasna riba. 
Videl sem, kako je z velikim pljuskom padla na gladino, kjer je kar nekaj delčkov sekunde zevala luknja, velika za polovice kopalne kadi, ki jo je kmalu zalila voda. Hitro sem se podvizal in pretekel kratko razdaljo med nama in ga iz relativno strmega brega opazoval, kako uspešno utruja lososa. Prosil me je, če mu lahko pomagam s svojo podmetalko, ki je pa žal nisem imel. Zato mi je odvrnil, naj stopim k njemu in poskušam ribo zagrabil s svojimi rokami, ko jo bo približal bregu. Hitro sem se spustil po blatnem bregu in naslonil svojo muharico na bližnje drevo. Ob bregu je bil teren razmočen od dežja in moral sem zelo paziti, da mi ne bi spodrsnilo. Domačin je nadaljeval z uspešnim utrujanjem ribe in jo po dobrih petih minutah približal bregu, kjer sem jo že nestrpno čakal z iztegnjenima rokama. Ko je manjkal le še slab meter
do mojih rok, me je riba seveda zagledala, zbrala vso svojo moč in odplavala v globino reke. Toda njen zadnji pobeg na srečo ni bil uspešen in vrvica je zdržala močan pritisk. Riba se je kmalu nato spet pokazala na površini, tokrat popolnoma izčrpana. Domačin jo je nato po centimetrih počasi približeval bregu. Hitro se je obrnila na bok, kot da bi priznala svoj poraz in ko je bila le dobrih dvajset centimetrov od brega, sem jo odločno prijel z obema rokama, dvignil iz vode in skupaj z domačinom sva se odpravila po strmem bregu.

Močno sem jo držal, saj sem bil neizmerno vesel, da sem bil lahko asistent pri uplenitvi. Prvič v življenju sem tako v rokah držal divjega atlantskega lososa. V zahvalo me je domačin še fotografiral s svojo 82 centimetrov dolgo »lepotico«.
 
 

 

(Avtor članka z atlantskim lososom, uplenjenim v bližini mostu Balylahan)

 
Ker tudi naslednji dan ni bilo uspeha, smo morali počasi zaključiti naš enotedenski izlet in v četrtek, dne 2. 6. 2005 smo se spet v dežju odpravili proti mestu Dublin in nato z letalom v Ljubljano.

Kljub slabemu vremenu se je prvo muharjenje na reki Moy uspešno zaključilo in drugo leto se zagotovo z Matjažem vrneva, saj naju je pokrajina s prijaznimi ljudmi naravnost očarala.

Andrej Urbas V Ljubljani, dne 29. november 2005
 

Prvič na muharjenju na reki Moy

 
Konec maja 2005 sem povabil Matjaža Satlerja in Vladimirja Mikca – Mikija, da se mi pridružita na enotedenskem ribiškem izletu na Irsko. Naš načrt je predvidel, da bi ostali predvsem v okolici mestu Galway, ki leži na zahodni obali, pri čemer sem v program vključili tudi obisk mesta Ballina, ki leži na severu tega prekrasno zelenega otoka, neposredno ob izlivu reke Moy v Atlantski ocean.

Reka Moy ima posebno mesto na ribiškem zemljevidu Irske. Celotno porečje, ki ni daljše od 35 km, je po mnenju številnih poznavalcev muharjenja najbolj zaželena destinacija v celi Irski in se hkrati tudi uvršča med prvih deset v Severni Evropi zaradi velikega števila uplenjenih lososov. Statistika ulova v zadnjih pet letih nam pokaže, da je bilo skupno uplenjenih povprečno 6.400 lososov, od tega preko 4.300 na Moy Fishery, ki se nahaja v neposredni bližini izliva reke v morje.


Ribolovne pravice na tem, ne več kot 2,5 km dolgem odseku, je v letu 1987 od zasebnikov odkupil North Western Regional Fisheries Board, ki opravlja podobno vlogo kot naš Zavod za ribištvo v Sloveniji. Od tedaj so za ureditev celotne ribolovne trase porabil preko 2 miljona tedanjih funtov, kar je po končanju del omogočilo ribolov na 8 ločenih revirjih, pri čemer ni potrebna vnaprejšnja rezervacija le na enem od njih !

 

 

(Fotografija iz članka novinarja Petra Westa v reviji »Trout & Salmon«, oktober 2004)

 
Od vseh osmih revirjev Moy Fishery sta najbolj znana dva. Prvi je nedvomno »Ridge Pool«, ki se nahaja med mostom in jezom, ki zaustavlja plimovanje morje in tako predstavlja prvo oviro lososom, ki se odpravljajo iz morja v sladko vodo na drst. Sredi najboljše sezone (to sta meseca julij in avgust) lahko lovi le po pet ribičev in sicer v dveh izmenah : od zore do 14.00 ure in od 14.00 ure do mraka.
Že vrsto let imajo predpisan poseben protokol, po katerem se morajo ribiči počasi premikati oziroma krožiti na tej trasi, ki ni daljša od 200 metrov. Povprečni letni uplen lososov je 2.660 lososov.

Drugi znani revir je »Cathedral Beat«, ki se nizvodno od revirja »Ridge Pool«, torej med dvema Mostovoma ter ob veliki katedrali, po kateri je revir dobil svoje ime. To je St. Muredachs Cathedral, ki je bila zgrajena v 19. stoletju. Na tem revirju lahko lovi le 8 ribičev in sicer od zore do 18.00 ure, ko pridejo na vrsto lokalni ribiči, ki lahko lovijo do mraka. Povprečno letni uplen lososov na tem revirju je 1.500 lososov. Čeprav mesec maja ni najbolj optimalen čas za muharjenje na reki Moy Fishery, sem si na vsak način želeli ogledati to svetovno znano destinacijo, saj je od mesta Galway oddaljena le dobrih 150 km, kar pomeni le slabi dve uri vožnje.

V ponedeljek, dne 30. maja 2005 smo se tako v najetem Scenicu, ki ga je uspešno vozil Matjaž, okoli 10.00 ure srečno pripeljali v center mesta Ballina. Ko smo zapeljali čez enega od mostov, smo hitro ugotovili, da z ribolovom na žalost ne bo nič zaradi večdnevnega dežja.
 

 

(Razočaran avtor članka na mostu čez naraslo reko Moy, v ozadju znameniti Ridge Pool)

 
Gladina je bila višja za dobra dva metra, kar je pomenilo, da z mojimi pred skoraj pol leta vnaprej rezerviranim in tudi plačanimi ribolovnimi kartami žal ne bo nič.

Po kratkem postanku in slikanju obeh poplavljenih revirjev, smo se v skladu z nasveti domačinov takoj odpravili v bližnje mesto Foxford, kjer naj bi bile razmere za ribolov boljše. Dobro, da smo poslušali nasvete, saj je bila reka Moy v tem ne več kot 15 km oddaljenem mestecu, precej ožja kot v Ballini
in tudi teren je bil zelo primeren za muharjenje. Dnevne ribolovne karte, ki jo izdaja EMAA – East Mayo Anglers Association (ki je bilo ustanovljeno že leta 1929) v višini 30 € smo kupili v hiši ob mostu Ballilahan pri ga. Hazel Wills, ki nas je prijazno obvestila, da so bili pri njej dopoldan že skoraj vsi ribiči, ki so imeli plačane karte za ribolov v Ballini.

EMAA upravlja le z dobrimi 6 miljami reke Moy in smo imeli možnost izbire med dvema revirjema. Zgorni revir je bil namenjen izključno muharjem, spodnji pa je bil mešan revir in so ribiči lahko lovili s špinercami na meps ali pa na plovček in za vabo je bilo dovoljeno uporabljati tudi deževnike. Seveda smo se odločili za zgornji revir in se odpravili proti domačiji Geraghty. Po desetih minutah vožnje po ozki asfaltirani cesti smo našli parking za naš avto v neposredni bližini reke. Nekoliko večji problem pa je bil najti pot do reke, saj so vsi pašniki na Irskem ograjeni, vendar imajo vsakih 100 metrov majhen »mostiček« čez bodečo žico, le najti ga je bilo potrebno.

Reka Moy je bila seveda ožja kot v mestu Ballina, vendar pa ne pregloboka in smo se sprehajali lahko nekaj metrov od brega, pri čemer gladina reke ni presegala naših kolen. Proti sredini reke nismo zakorakali, kajti voda ni bila čista, temveč temne barve zaradi šotne podlage. Sprva naj je to nekoliko motilo, saj smo bili navajenih naših »gin clear« potočkov iz sončne starni Alp, vendar smo se hitro prilagodili.

Miki se je odločil, da bo uporabljal svojo enoročn muharico, z Matjažem pa sva uporabljala najine 15 feet ( 4,5 m ) dolge »batine« oziroma dvoročne muharice za lov lososa. Večinoma sva uporabljala kolutni met, ki nama je omogočil, da sva v celoti izkoristila dolžino dolžino najinih muharic, da sva uspešno zalučala muharsko vrvco debeline # 10, k željenemu cilju. Kot vabo smo uporaljali na Irskem kupljene umetne muhe
za lov lososa, ki so imele bodisi en, dva ali pa celo tri trnke. Lovili smo ob levem bregu in se počasi pomikali po toku navzdol. Ker je voda zelo motna in neprozorna zaradi šotne podlage, smo morali paziti na vsak korak.
 

 

(Matjaž v akciji z dvoročno muharico na muharskem delu reke Moy v bližini Geraghty)

 
Ker do 17.00 ure ni bilo uspeha, smo se z avtomobilom odpravili nazaj do mostu Balylahan, kjer smo opazovali, kako domačini lovijo losose na njihov tradicionalni način s plovčki. Kmalu smo ob desnem bregu pred mostom videli domačina, kako utruja ribo, ki je zagrabila za njegov meps »flying C« velikost 4. V dobrih treh minutah je bila nekaj čez 65 cm dolgi losos že na suhem.
Nedolgo zatem je tudi ribič iz Francije uplenil svojega »mladička«, dolgega 58 cm. Potožil nam je, da je lani v enem tednu uplenil kar 6 lososov, letos pa v dveh tednih ribolova šele svojo prvo ribo.
 

 

(Francoski ribič z »mladičkom« lososa)

 
Matjaž in Miki sta se nato odločila, da poskusita srečo na levem bregu reke Moy, jaz pa sem ostal na desnem bregu ob edinem še preostale domačinu, ki se je pomaknil navzgor ob toku reke, sam pa sem ostal nekoliko bližje mostu.
Čez približno pol ure sem slišal, kako je domačinu zapela zavora na njegovem ribiškem kolescu in dobrih pet metrov od brega je iz vode skočila prekrasna riba. 
Videl sem, kako je z velikim pljuskom padla na gladino, kjer je kar nekaj delčkov sekunde zevala luknja, velika za polovice kopalne kadi, ki jo je kmalu zalila voda. Hitro sem se podvizal in pretekel kratko razdaljo med nama in ga iz relativno strmega brega opazoval, kako uspešno utruja lososa. Prosil me je, če mu lahko pomagam s svojo podmetalko, ki je pa žal nisem imel. Zato mi je odvrnil, naj stopim k njemu in poskušam ribo zagrabil s svojimi rokami, ko jo bo približal bregu. Hitro sem se spustil po blatnem bregu in naslonil svojo muharico na bližnje drevo. Ob bregu je bil teren razmočen od dežja in moral sem zelo paziti, da mi ne bi spodrsnilo. Domačin je nadaljeval z uspešnim utrujanjem ribe in jo po dobrih petih minutah približal bregu, kjer sem jo že nestrpno čakal z iztegnjenima rokama. Ko je manjkal le še slab meter
do mojih rok, me je riba seveda zagledala, zbrala vso svojo moč in odplavala v globino reke. Toda njen zadnji pobeg na srečo ni bil uspešen in vrvica je zdržala močan pritisk. Riba se je kmalu nato spet pokazala na površini, tokrat popolnoma izčrpana. Domačin jo je nato po centimetrih počasi približeval bregu. Hitro se je obrnila na bok, kot da bi priznala svoj poraz in ko je bila le dobrih dvajset centimetrov od brega, sem jo odločno prijel z obema rokama, dvignil iz vode in skupaj z domačinom sva se odpravila po strmem bregu.

Močno sem jo držal, saj sem bil neizmerno vesel, da sem bil lahko asistent pri uplenitvi. Prvič v življenju sem tako v rokah držal divjega atlantskega lososa. V zahvalo me je domačin še fotografiral s svojo 82 centimetrov dolgo »lepotico«.
 
 

 

(Avtor članka z atlantskim lososom, uplenjenim v bližini mostu Balylahan)

 
Ker tudi naslednji dan ni bilo uspeha, smo morali počasi zaključiti naš enotedenski izlet in v četrtek, dne 2. 6. 2005 smo se spet v dežju odpravili proti mestu Dublin in nato z letalom v Ljubljano.

Kljub slabemu vremenu se je prvo muharjenje na reki Moy uspešno zaključilo in drugo leto se zagotovo z Matjažem vrneva, saj naju je pokrajina s prijaznimi ljudmi naravnost očarala.

Andrej Urbas V Ljubljani, dne 29. november 2005