V pomoč pri pregledu in določanju prave ribje prehrane vam bodo tudi skice. Opisujem osnovne značilnosti žuželk tako, da jih boste lažje določili. Najpomembneje je poznati življenjski ciklus žuželk. Barv ne bom opisoval, saj so od vode do vode drugačne, razen v izjemnih primerih. Barvo torej določite sami.

 

Enodnevnice

V prvih mesecih muharske sezone nas bo v glavnem zanimal njihov nerazviti stadij, ličinke. Te živijo pod vodno gladino. Prepoznali jih boste po kratkih tipalkah na glavi,  treh parih nog, telesu, ki ima 10 vidnih segmentov in dva ali tri dolge repke. Na vrhu oprsja imajo zametke krilc. Ti postajajo vedno bolj opazni, čim bolj ličinka raste in se razvija.

     

 

 

Levijo se skozi vse obdobje rasti, vse dokler ne dozorijo, to je v letu ali dveh, nato pa z dna odplavajo s trzajočimi gibi zadka proti površini. Na površini se prvič levijo v odraslo obliko in zato jim muharji pravijo kar levinke. Od popolnoma razvitih sorodnic jih boste razlikovali po temnejših kosmatih krilcih in nerodnem letu. Zadnjo, dokončno levitev nedorasla oblika žuželk pričaka naslednji dan ali, odvisno od zunanje temperatur, še kak dan kasneje. Takrat se iz že odrasle oblike ponovno levi v še lepšo, lahko bi rekli dokončno obliko enodnevnice, ki ji pravimo prelka.

   

Za vsakega muharja, ki je maja doživel množično rajanje prelk nad vodno površino in obenem evforijo lačnih postrvi, bo ta ostala za vedno zapisana v spomin kot najlepša in najatraktivnejša med vsemi žuželkami.

Foto: Dare Ržen

Še zadnji stadij morate poznati: po enodnevnem rajanju oplojene samičke polagajo jajčeca pod vodno gladino, kjer nato tudi poginejo. Takrat jih imenujemo upehanke.

     

Ko boste videli na vodni površini žuželke, ki vas z navzgor obrnjenimi krilci spomnijo na male jadrnice, boste vedeli: to so odrasle enodnevnice.

 

Vrbnice ( prodnice ali kamenjarke )

 

Pogosti so nedorasli osebki pod vodno gladino, ti nas posebno zanimajo v marcu in aprilu. Ponekod se tako zgodaj sicer pojavijo številne najmanjše predstavnice tega rodu, resnice, ki jo postrvi z veseljem pobirajo zaradi pomanjkanja druge zračne hrane.

   

 

Ličinke kamenjark so po obliki in na pogled zelo podobne ličinkam enodnnevnic. Glavna razlika je velikost. Njihovi večji predstavniki so znatno večji od ličink enodnevnic, saj dosežejo tudi pet centimetrov dolžine. Razlikovali jih boste tudi po dveh zametkih krilc na oprsju. Telo je prav tako sestavljeno iz 9 ali 12 segmentov, le da nimajo ob strani malih škrg - trahej, tako kot enodnevnice.

 

Razlika je tudi v levitvi. Enodnevnice se s plavanjem odpravijo proti površini, kjer se prvič levijo, kamenjarke pa preprosto po dnu prilezejo na suho, kjer se potem levijo v svojo odraslo obliko.  Prav zaradi te podobnosti z ličinkami enodnevnic lahko med lovom s pridom uporabljate posnetke večjih ličink enodnevnic, kot dobre posnetke kamenjark. Več o vrbnicah... klikni

 

Mladoletnice ( ločnice ali šaši )

 

Le kdo še ne pozna manjših ali večjih predstavnikov te vrste žuželk? O njih in lovu z njimi bi znal spisati romane.

Nedorasle osebke ločnic najdemo pod vodno površino v stadiju ličinke ali pupe. Mnoge ličinke si naredijo iz gradiva, ki ga najdejo v okolici male, valju podobne hišice. Med rastjo jih nadgrajujejo, manjši del pa zadaj sam odpade. Poleg teh imamo še drugo obliko, prosto živeče primerke ločnic. Njihov predstavnik je na skici in spada v rod Hydropsyche. Predstavniki tega rodu si delajo med podvodnim rastjem in kamenjem drobne mrežice, v katere lovijo hrano.

     

Ko pride čas, se zabubijo. Tiste, ki živijo v tulcih, jih zaprejo, prostoživeče pa si naredijo kokon iz lepljivega gradiva, ki ga drugače uporabljajo za izdelavo mrežic. Iz bube se čez nekaj časa izleže že skoraj popolnoma razvita in odrasla žuželka. Ta priplava proti površini,si posuši krilca in se spremeni v znano obliko odrasle ločnice.

   

 

Prepoznamo jo po dveh dolgih antenah na glavi, treh parih nog in dveh parih kosmatih krilc, ki so zložena ob telesu , kot narobe obrnjen V.

 

Dvokrilci

 

 

Kot že ime pove, sem spadajo vse vrste žuželk, ki imajo en par krilc. Teh pa ni malo. Zato se delijo na tiste, ki so v življenjskem ciklu vezane na vodo, in tiste, ki to niso. Obe vrsti sta kljub razlikam majhen, a slasten zalogaj prenekateri ribi. Razvoj dvokrilcev, vezanih na vodo, (komarji) se vedno odvija v počasi tekočih ali stoječih vodah. Tam jih je večina že srečala, le vedeli niste, da so dvokrilci. Spomnite se malih, trzajočih in nekaj milimetrov dolgih črvičkov. Od tu tudi njihovo ime: trzači. Spadajo v nerazvito obliko dvokrilcev. V mirnih vodah, posebno v ribnikih in jezerih, so te male ličinke včasih glavna hrana rib. Tudi v hladnih mescih je tako. Preden dozorijo in se zabubijo, so vse ličinke podobne različno obarvanim črvičkom, potem jim v prednjem delu nabrekne oprsje, ki ga prej brez povečav sploh nismo opazili. Obenem se zabubijo. Značilnost malih bub dvokrilcev je bel šopek dlačic na glavi. To je pomembno zaradi pravilnosti posnetka in prepoznavanja v vodi. Bube so različnih barv, prav tako kot ličinke. Voda nosi bube naokoli in so raztresene, odvisno od faze razvoja, od dna vodotoka do površine, kjer se čez nekaj dni izležejo iz njih odrasle žuželke. Tako so v tem delu svojega razvoja prepuščene na milost in nemilost lačnim ribam. Vsaj nekaj posnetkov ličink in bub različnih barv nosite v teh hladnih dneh s seboj v muharski škatlici. Ne bo vam žal.

 

 Postranice

 

Foto: Denis Obad

Ta mali vodni rakec je na jedilniku rib vse leto, posebno v hladnejših mesecih, ko v vodi primanjkuje ostale hrane. Pretežno se zadržuje pri dnu vodotokov, rad pa se skriva v vodni travi. Tam se v glavnem tudi prehranjuje z ostanki odmrlih rastlin. Zlahka jih boste spoznali po značilni zgradbi telesa. So sploščeni po obeh straneh telesa in rahlo izbočeni po hrbtu. Značilne so tudi nogice in antene na obeh straneh spodnjega dela telesa. Ponavadi so sivkaste, olivno sivkaste ali krem barve. Spomladi in včasih preko poletja pa se med parjenjem obarvajo oranžno, roza ali rdeče. Ribe si drugače obarvane postranice prav rade izberejo za hrano. Velikost teh rakcev se razlikuje od vrste do vrste. Manjši merijo komaj 6 mm, večji pa celo 25mm. Posnetkov je verjetno toliko, kot je vezalcev, v vaši škatlici naj jih bo vsaj nekaj v različnih barvah in velikostih.

 

 

O ostali ribji hrani

 

 

Foto: Gregor Križnik

Lačnim ribam je poleg različnih vrst žuželk v vodi vedno na razpolago tudi veliko druge hrane. Ker so izvrstne plenilke, jim v vodi le redko katera živalca pobegne. Če hočejo preživeti, se morajo stalno prilagajati razmeram, ki jim jih določa mati narava. Tako morajo zaužiti pozimi marsikaj, česar sicer ne bi niti pogledale. Če zadeva ni užitna, tako kot naša muha na trnku, jo preprosto izpljunejo. Veliko postrvi se pozimi preusmeri na drugo vrsto hrane. Ob pregledu želodca spomladanskih postrvi boste naleteli na kopico vodnih polžkov in hroščkov, ličink kačjih pastirjev, našli boste tudi pijavke, male kaplje in pisance ter vodne črvičke in podobno.